Zvočna izolacija in
sobna akustika

Zvočna izolacija in akustika prostora predstavljata ustrezne lastnosti stavb in sta zelo pomembni za dobro počutje in zdravje njihovih uporabnikov.

Slaba zvočna izolacija stavbe lahko povzroči stres, dolgoročna izpostavljenost hrupu pa poveča tveganje za razvoj bolezni, zato je pomembno, da v fazi načrtovanja stavbe razmislimo tudi o hrupu.

Hrup je definiran kot nezaželen, moteč ali škodljiv zvok. Hrup je subjektiven izraz in ga je mogoče do določene mere objektivno določiti le z uporabo merljivih količin (npr. glasnost, krivulja signala, višina tona). Pomemben dejavnik, s katerim lahko opišemo zvočno kakovost sobe, je zvočna izolacija. Merska enota za jakost zvoka (zvočno izolacijo) je decibel (dB). Za zvočno izolacijo velja: večja kot je vrednost dB, boljša je zvočna izolacija. 10 decibelov višje pomeni polovico manj zaznanega hrupa.

Da bi ugotovili, kateri gradbeni material je najučinkovitejši pri preprečevanju zunanjega hrupa in zagotavljanju mirnih notranjih prostorov, smo v raziskovalnem centru Viva park izvedli meritve o učinkovitosti zvočne izolacije.

Rezultati:

  • Izolirane opečnate in betonske stene ter stene iz masivnega lesa imajo najvišjo izolacijsko učinkovitost.
  • Betonska hiša s fasadnim sistemom Baumit Resolution je dosegla najvišjo vrednost 49 dB. Lesene montažne hiše so imele najnižje vrednosti 40 dB. Neizolirana opečnata hiša je dosegla 42 dB.
  • Boljša je zvočna izolacija, višja je stopnja udobja.

 

Meritve je nadziral in ocenjeval Avstrijski inštitut za gradbeno biologijo in ekologijo

Projektno obdobje: 2015 - 2017

Sobna akustika opisuje zvočno kakovost notranjih prostorov. Prostori s slabo sobno akustiko imajo dolg odmevni čas, kar povzroča moteč hrup v ozadju in med drugim otežuje razumevanje govora.

Najbolj znan parameter za merjenje sobne akustike je odmevni čas. Krajši je odmevni čas, boljša je akustika.

Da bi ugotovili v kolikšni meri je akustika prostora odvisna od vrste konstrukcije, so bili odmevni časi na desetih različnih merilnih točkah v vsaki hiši izmerjeni na različnih frekvencah, v območju od 50 do 10 000 Hz.

Rezultati

  • Med srednjimi in visokimi frekvencami ni bilo razlik med hišami (npr. glasba).
  • Pri nizkih frekvencah (npr. glasovi) so montažne lesene hiše in masivne lesene hiše imele najkrajši čas odmeva. Najdaljši odmevni časi so izmerili v opečnih in betonskih hišah.
  • V bivalnem območju so nizkofrekvenčni razponi ocenjeni kot nekritični, saj je običajno odmevni čas tu nevtraliziran z opremo.

 

Meritve je nadziral in ocenjeval Avstrijski inštitut za gradbeno biologijo in ekologijo

Projektno obdobje: 2015 - 2017