Spoznanja
o optimalni
notranji klimi

Notranja klima pomembno vpliva na zdravje in zdravo bivanje. Bistvena dejavnika za udobno in zdravo notranjo klimo sta sobna temperatura in relativna zračna vlažnost.

V idealnih razmerah je to med 40 in 60 %. Povezave med gradbenimi materiali in notranjo klimo ter raziskave, ki proučujejo kako je mogoče z načinom gradnje vplivati ​​na vlažnost in temperaturo zraka v prostoru, so osnova študij Viva Research Park.

Da bi ugotovili, kako dobro lahko različne zidne konstrukcije uravnavajo vlago, so bile v raziskovalnem parku Viva več tednov izvajane posebne meritve notranje vlage. V hišah je bilo simulirano običajno vedenje uporabnikov (kuhanje, prhanje, prezračevanje itd.) z uporabo vlažilcev zraka in dovoda zraka.

Rezultati:

  • Mineralni, paroprepustni ometi na apneni osnovi delujejo kot blažilec za odvečno vlago. Ta lastnost zagotavlja stalno optimalno raven vlage in zdravo notranjo klimo.
  • Najboljše uravnavanje vlažnosti je bilo doseženo (notranji omet – Baumit Klima) pri debelini 1.5 cm.
  • Toplotna izolacija ima pozitiven vpliv na zračno vlažnost. Pri slabši izolaciji je treba toplotne izgube nadomestiti z dodatnim ogrevanjem -> suh notranji zrak

 

Meritve je nadzirala in ovrednotila Visoka strokovna šola iz Gradiščanske, Avstrija

Projektno obdobje: 2015 - 2017

Kako toplo ali hladno nam je v prostoru,je odvisno od občutene temperature, ki jo določata dva dejavnika: temperatura zraka in temperatura površine (toplotno sevanje). Da bi ugotovili katere gradbene konstrukcije zagotavljajo najboljšo zaščito pred zimskim mrazom in poletno vročino, so potekale redne meritve in analize temperature na površini notranjih v enem zimskem obdobju in dveh poletnih obdobjih.

Rezultati – nihanje temperature na površini:

  • Betonske hiše so izkazale najmanjša nihanja.
  • Opečnate hiše in masivne lesene hiše so izkazale srednja temperaturna nihanja.
  • Montažne lesene hiše so imele visoka temperaturna nihanja.
  • Neizolirana opečnata hiša je imela največji razpon nihanj.

Nižja kot so temperaturna nihanja, bolj uravnotežena je temperatura v zaprtih prostorih.

V Viva parku poleg merjenja temperatur na površini sten z rednimi meritvami spremljajo tudi spremembe temperature zraka v zaprtih prostorih, v različnih letnih časih.

 

Meritve je nadzirala in ovrednotila Visoka strokovna šola iz Gradiščanske, Avstrija

Projektno obdobje: 2015 - 2017

Rezultati – sobne temperature:

V izredno vročem poletju leta 2015, ko je temperatura zraka dosegla do 36 ° C, so bile temperature v notranjosti izolirane hiše do 5 ° C nižje od temperatur v neizolirani hiši.

Sobne temperature izmerjene v hišah (povprečne vrednosti):

  • Hiše iz opeke ali betona (z izolacijo) = 26°C (vrednost znotraj območja udobja)
  • Masivna lesena hiša 28°C
  • Montažne lesene hiše 29°C,
  • Opečnata hiša (neizolirana) = 30°C.

Poleg toplotne izolacije imajo masivne stene, kot "skladiščna masa", pomemben vpliv na sobno temperaturo. Meritve v raziskovalnem centru Viva park so potrdile predvidevanja, da masivne stene podnevi shranijo sončno toploto in jo oddajajo v prostor v hladnejših večernih in nočnih urah. Ta učinek zagotavlja stabilnejšo notranjo temperaturo.

Kako prekinitev ogrevanja vpliva na temperature v zaprtih prostorih? V ta namen smo pozimi v hiškah izklopili ogrevanje za 48 ur in spremljali temperaturna nihanja.

Po dveh dneh so bili dobljeni naslednji rezultati:

  • Izolirane opečnate hiše (25 cm) ali izolirane betonske hiše so najučinkoviteje vzdrževale sobno temperaturo od 15 do 17°C.
  • Hiša iz masivnega lesa, hiša iz opeke 50 cm (polnjena z mineralno volno) in montažna lesena hiša so imele sobno temperature med 11 in 13 °C.
  • Po 48 urah je bila sobna temperatura v neizolirani opečnati hiši le 4°C.

Meritve je nadzirala in ovrednotila Visoka strokovna šola iz Gradiščanske

Projektno obdobje: 2015 - 2017

Znanstveniki z dunajske medicinske univerze so na osnovi analize zraka v zaprtih prostorih (sobna temperatura in relativna zračna vlažnost) ovrednotili parametre, ki vplivajo na notranjo klimo, z vidika njihovih učinkov na udobje in dobro počutje.

Rezultati medicinske analize so bili jasni: način gradnje in izbira gradbenih materialov bistveno vplivata na bivalno udobje.

  • Najvišjo raven udobja so dosegle izolirane hiše, zgrajene iz betona, opeke (25 cm) z mineralnim ometom in hiša iz masivnega lesa.
  • Izolirana lesena montažna hiša in opečnata hiša (50 cm, z mineralno volno) sta se uvrstili na sredino.
  • Le neizolirana hiša ni izpolnila visokih standardov avstrijskih gradbenih predpisov in je izkazala tudi nizko raven udobja.
  • Neizolirana opečnata hiša je imela največji razpon nihanj.

Meritve je nadzirala in ovrednotila Visoka strokovna šola iz Gradiščanske. Vpliv notranjih klimatskih in strukturnih dejavnikov na udobje in dobro počutje je opravila Medicinska univerza na Dunaju.

Projektno obdobje: 2015 - 2017